Če bo iskal, se mu bo ta odprla kar na lepem, sama po sebi in človek potepuh bo zastrmel vanjo kot v izgubljeni raj. Neprestano potujem po tem planetu in planet sam potuje z mano v neznane prepade vsemirja, v brezmejnost vesoljnosti.« ‒ Ob tistem pogovoru je sijalo sonce skozi odprta okna vagona in Jeli je žarel obraz v njegovih.