Kljub vsemu temu pa je čutil, kako mu lega nekaj topega na dušo, kako polagoma, polagoma poginja nekaj, kar je bilo v davnih časih veličastno in živo, svet, v katerem se mu je zdelo, da je nekoč nemo sanjal o njem. Naročil je mnogo knjig in skušal čitati. Toda pri vsaki je prenehal že po nekaj straneh, kakor da bi nevidna roka prekrila besede in jih naredila nerazumljive.