»Razumem, razumem,« je odgovoril urednik, ki pa topot res ni prav razumel. Kljub vsemu temu pa je čutil, kako mu lega nekaj topega na dušo, kako polagoma, polagoma poginja nekaj, kar je bilo v davnih časih veličastno in živo, svet, v katerem se mu je zdelo, da je nekoč nemo sanjal o njem. Naročil je mnogo knjig in skušal čitati.