Res je kmalu zaspala. Vso noč je strmel na njeno telo in čim bolj je tekel čas, tem bolj ga je prevzemal strah vse dotlej, da je jutrnje sonce prevleklo z žarki njeno belo telo in ji odprlo oči. * * *
Skoraj nikamor ni hodil peš in se je vedno vozil z avtom, ki mu je popolnoma nadomestil noge.