Vendar je rada nakupila na tem potovanju nekaj dragocenih oblek, kakršnih ni bilo mogoče dobiti v Ljubljani in zazdelo se mu je, da se jih je doteknila z ljubeznijo.
Vrnila sta se, ne da bi se kaj izpremenilo ‒ tisto nekaj se je še povečalo in se je začel polaščati včasih strah in nemir. Nekoč je zagledal na ženinih ustnicah nasmeh, ki je izginil takoj, kakor hitro se je ozrl v njen obraz.