Skoraj nekako domotožje se mu je včasih prebudilo po tistih letih. Naročil je osebnemu tajniku, ki si ga je najel, naj ne skopari preveč, kadar bo kak študent ali pa odposlanec študentovskega društva prišel prosit za podporo. A polagoma, čisto polagoma je ta spomin na dijaška leta ugasnil in tajnik je delil podpore, ne da bi gospodar več vedel za to.