Vsak se je zavedal, kolikega pomena so bili vselej nasveti Robide, čeprav so na prvi pogled bili neznatni in brezpomembni. Po seji ga je ravnatelj odpeljal s seboj na dom in ga predstavil hčerki Juliji, štiriindvajsetletnemu dekletu, ki se nikoli ni nikomur nasmehnila, čeprav se je že marsikdo skušal prikrasti v njeno bližino. Ni bil samo čar milijonov, ki je kakor magnet vlekel moške k sebi, ampak tudi zagonetnost njenih širokih, zelo mračnih oči in dovolj lepo razvito telo, ki je obetalo popolnoma upijaniti tistega, ki se ga bo polastil.