S seboj pa bi prevažal na barki resnico, pravico, enakost, svobodo, Kristusa,, Lenina, Tolstega, pesmi, romane, razprave, gospodo, kmete, proletarijat in bi noč in dan debatiral z vsemi temi stvarmi. In vendar ni v resnici mogoče dospeti nikamor, ra zen do vseh treh izvirov Ljubljanice.« S kakim žarom mu je stiskal roko ob slovesu: », potuj v vsemirje med atome tvarine in potuj še naprej med elektrone tvarine, zavpij nanjo, ki ni nič drugega kot večno zgoščena energija, zagrabi v njeno besno življenje, zagrabi v njej, sveto trojico, elektriko, luč in toploto, ki so med seboj eno, večno žive in neuničljive vse tri, večno druga v drugo se prelivajoče.«