Vse več je namreč avtoric, ki z enakovredno umetniško močjo vstopajo v prostor literarnega diskurza še ne dolgo tega kot da »rezerviranega« za izrekanje moškega pogleda. PRAVICA DO SEBE je pomembno delo na dveh ravneh. Kot NAČIN upovedovanja, ki v prvoosebni izpovedi prinaša alinearni tok notranjega monologa, tako podobnega dnevniškim zapisom, katerim žlahtnosti sodobni senzacionalistični čas ni mogel spremeniti v pogrošno cirkusantsko povrhnjost.