Iz norcu nerazumljivih razlogov so se sluge spet spravili nanj in ga še temeljiteje prepričali, naj raje molči. Toda ‒ taka je pač usoda trmastih ljudi ‒ norec je hotel stvar po vsej sili popraviti. Po obedu je sedel k mizi, nekaj časa strmel v zrak, nato pa mimogrede pripomnil: »Če ti je bog dal sredi obraza nos ali pa tudi ne ‒ meni nazadnje ni to prav nič mar.«