Ta smeh vzplamti prej v kolektivni kot zasebni atmosferi, v tistih dragocenih trenutkih, ko v naglici popijejo največjo možno količino alkohola, tik preden se zapro gostilne ob šestih zvečer, ali takoj potem, ‒ v vzdušju prijetne pijanosti. V takih trenutkih očara ali razveseli Avstralca karkoli: pijanec, ki se ne more povzpeti na vlak, tujec, ki ne razume angleški in ki zavije na levo, čeprav mu je podrobno razloženo, da mora iti naravnost. Avstralec, ki je včasih nekje globoko v sebi res nekoliko kenguru, je v največji meri vendarle Anglosaks in se zna odkritosrčno smejati sam sebi (toda tujec se mu pri takem ravnanju ne sme pridružiti).