Prav tako ni nič čudnega, če se uradnica, ki sporoča, da ji je umrla mati, glasno smeje ‒ to je na Kitajskem način, da se človek upre svoji žalosti in se izogne nevarnosti, da bi koga drugega onesrečil s slabo novico. Človek ne sme prosjačiti za sočutje svojega bližnjega! Kitajcu ni dovolj, ko vidi, kako življenje okrog njega kipi in vrvi; samemu sebi mora dokazati solidnost svojega obstoja sredi prehodnih stvari; zato ustvarja okrog sebe oglušujoč hrušč, v katerem sta pomešana enakomerno smeh in šum.