Ta dolgčas, ki ga ni mogoče opredeliti, imenujejo Brazilci »sandade« in jih vodi včasih do najhujših pretiravanj (včasih celo do najhujšega izmed najhujših, ko ni mogoče nič več storiti: do samomora). Najbolj čudno pri vsem pa je to, da ta dolgčas nekako izginja, ko nastopajo deževni dnevi. V mnogih, ne v vseh Brazilcih se bore trije ljudje: belec, ki je na tej zemljepisni svečan in pomemben mož, Indijanec, z obrazom Bustra Keatona, hudo pobit, ker je izgubil vero v neizprosne bogove in zamorec, neprekosljivi šaljivec.