Treba je slišati, kako ta smeh z ljubkostjo kristalnih kapljic vodometa prasne iz grl mladih proda jalk rib, prosa ali pijače na sudanskih ali gvinejskih tržnicah. Na tržnicah še posebej zato, ker v mestih ni drugega prostora, kjer bi se srečalo toliko različnih značajev med kupci in prodajalci. Tu se križajo domislice, tu se pripovedujejo dovtipi, tu je posmehljivi duh izbrušen do skrajnosti, saj je tu največ priložnosti, da se vidijo napake v tem, kako se okolica vede.