Ljudje, ki sedijo v tramvajih ali kabaretih, predstavniki srednjih razredov, zapisujejo te dovtipe, da jih bodo naslednjega dne ponavljali v predsobah minis trstev, v uradih ali v klubih. Toda voditelji se le neradi smejejo (kot menda nikjer) svojim napakam, nezgodam in slabostim. Morda ne bo ostalo kot osamljen primer v zgodovini egiptovskega humorja razdobje, ko je bradati in gromoviti profesor Madžup Sabet v navadni gostilnici Fišavi v Kairu predsedoval pravim bitkam smeha.