Nekoč je kralja in njegovo spremstvo, v katerem je bil tudi Galiani, zajela ploha. Kralj in spremstvo so se umaknili v bližnjo kmečko hišo, opata pa so pustili na dežju. Šele čez nekaj časa je kralj dovolil odpreti vrata in porogljivo vprašal opata, ki je bil premočen do kože: »Opat, opat, preveč boste mokri!