Zamišljeno poslušajo žalostne napeve o nesreči mlade deklice, ki jo je prevaril njen ljubi, ali pesmi o ženah-vdovah, ki jim je viharno morje ugrabilo može in srečo.
Ta lahna tančica otožnosti, ki nad portugalskim življenjem, se opaža tudi v običajnih prizorih na ulicah. Portugalci se javno ‒ niti v mestu niti na kmetih ‒ ne smejejo ali vesele.