Znani Saltykov-Ščedrinovi Pošehonci iz gornjega Povolžja so nekaki ruski Butalci in so v pisateljevem znanem delu »Zgodovina mesta Glupova« simbol tedanje zaostalosti in zabitosti. Zanimiv podatek o ruskem značaju najdemo tudi v Gogoljevem delu »Mrtve duše«, ki opisuje »junaka« Čičikova: »Pokazal je vztrajnost, pred katero se lahko skrije lesena vztrajnost kakega; le-ta izvira samo iz počasnosti njegovega lenega krvotoka. Pri Čičikovu je nasprotno kri močno plala in potrebno je bilo veliko razumne volje, da je obrzdal vse, kar bi ušlo nadzorništvu in se razigralo na prostosti.«