Povzpeli so se do filozofije radosti, do filozofije smeha, ki pa ni grenak, temveč živ in vesel, saj po žilah teh smelih in poetičnih zdražbarjev teče še nadalje najbolj rdeča kri. »Resnica, ki ne daje priložnosti za smeh, je zlagana,« pravijo. A Yeats, največji irski pesnik, pravi o Irski, da je to »dežela, v kateri so celo starci ljubeznivi in v kateri imajo še modrijani radosten nasmeh«.