Potemtakem ni namen naslednjih sestavkov podati razlago psiholoških zakonov povezanosti ali nasprotij, ki označujejo bistvo smešnega pri Eskimih ali Indijcih, čeprav bi nekatere ugotovitve dobile videz načelnosti. Lahko pa rečemo, da so dežele, kjer se največ smejejo, tiste, kjer se ljudje najraje smejejo samim sebi in svoji okolici, ne da bi se bali, da se utegnejo zaradi tega znajti v zaporu. Tam pa, kjer je treba, preden človek leže, pogledati, če ni nikogar pod posteljo, postane smeh kmalu prisiljen in izumetničen.