Ko je bil koncert končan, je navdušeno občinstvo hotelo videti tudi skladatelja, o katerem so slišali, da je navzoč. Nazadnje je profesor M. le vstal in med burnim ploskanjem stopil do odra, da bi se poklonil občinstvu. Takrat je teki poslušalec dregnil svojega soseda: »Eto, vidiš, sad!«