Zdravnik je izvlekel žepno uro, jo položil na nočno omarico, se zibal sem ter tja, tipal žilo na svoji roki in se mrmraje opravičeval: »Vidite, takale je zadeva, če se ga človek preveč naleze!«
Nato je odredil, naj dajejo grofici obkladke in čaj in se poslovil. Naslednjega dne je dobil dr. od bolnice tri sto avstrijskih kron in pismo: »Spoštovani gospod doktor, uganili ste!