Grofica je ležala v postelji, vsa zaripla v lice. Zdravnik je izvlekel žepno uro, jo položil na nočno omarico, se zibal sem ter tja, tipal žilo na svoji roki in se mrmraje opravičeval: »Vidite, takale je zadeva, če se ga človek preveč naleze!«
Nato je odredil, naj dajejo grofici obkladke in čaj in se poslovil.