Nemo se v zbirki »Veseli anekdotar« prostodušno izogne opredelitvi nabranega blaga. »Anekdota je kratka, duhovita in značilna zgodbica o znamenitem človeku ali dogodku,« ‒ to je ugotovitev, ki jo v leksikonih največkrat srečamo. Anekdota pa bi lahko bila tudi preblisk duha skozi temo okolja, udarec razuma proti krutosti predsodkov, utrip veselega nad senco preteklosti, ali sladka maščevalna kretnja po storjeni krivici.