Izjeme iz Avgustove dobe in nekaj poznejših posameznikov to trditev samo še bolj potrjujejo. Rimska šala je bila sicer silno živa in stvarna, vsekakor pa bolj groba in vsakdanja kakor iskriva in duhovita. Prvič v zgodovini so Rimljani pokazali svoj pohlep in željo po osvajanju v tretjem stoletju pred našim štetjem, ko so se izneverili prijateljstvu s Kartagino.