Preden je mlada dama sedla h klavirju, ji je mojster razlagal, da je skladatelj, ki je ustvarjal to sonato, mislil na žensko in da je posvetil skladbo nedosegljivi ljubici. Učenka je po tem pouku začela igrati, toda Paderewski jo je kmalu ustavil: »Nehajte, nehajte! Rekel sem vam že, da je pri skladanju sonate mislil na ljubico, vi pa igrate tako, kot bi mislil na taščo.«