Ves nesrečen je glodal, kam je založil partituro, brez katere koncerta ni mogel začeti. Nazadnje se spomni, da jo je položil na sedež v prvi vrsti in ko pogleda tja, vidi veličastno in debelo damo, ki sedi na partituri. Liszt pogleda kralja, ki nestrpen čaka na začetek, in damo, ki niti ne sluti, v kakšno nesrečo je spravila dirigenta.