Gospoda, ki si je znala povsod prijetno urediti življenje, se tudi na Madžarskem ni odpovedala tej priložnosti: plemičem in bogatašem, ki so se v civilu zabavali, v vojski pa vihali omaščene ščetinaste brke, se res ni slabo godilo. Vprašanje pa je, kako je bilo pri srcu navadnemu poljskemu delavcu brez zemlje ali pastirju v »pusti« in tovarniškemu delavcu. Razumljivo je, da se je gospodi tudi po letu 1918 kolcalo po starem življenju in oblasti nad Panonijo.