Te osvajalne težnje so v 16. in 17. stoletju sicer prekinili, vendar je ogrška misel po njihovem umiku zaživela znova in na vso moč. V prvih stoletjih je imela ta težnja predvsem fevdalno vsebino, pohlep po zemlji, vendar postane madžarsko plemstvo kaj kmalu nosilec kapitalističnih prizadevanj. Zato ima hrvatski ilirizem kot izraz odpora proti madžarskim gospodarskim težnjam vsaj v začetku predvsem meščanski značaj.