»Res,« je prikimal slikar, »to je ‒ resnična katastrofa!«
Nekoč je veliki glasbenik Brahms igral v družbi na klavir, na violončelu pa ga je spremljal dunajski učitelj petja. Brahms je igral precej krepko in čelist, ki se mu je zdelo, da ne pride do veljave, mu je nejevoljen zasikal: »Ljubi Brahms, ne igraj vendar tako močno, jaz se čisto nič ne slišim!«