Dijaki pa so bili takrat prav tako nezreli kot so dandanes (in kot bodo vedno) in so mislili, da bodo strašansko imenitni, če bodo pozdravljali profesorja z besedami »O, ja,« namesto z »Dober dan!« ali »Na svidenje.« Učenjak je to neslanost nekaj časa trpel, nazadnje pa je sklenil, da bo napravil temu konec. Nekoč je predaval o oslu in končal z besedami: »Zadnje čase smo na oslih opazili nekaj novega.