Kralj, ki je bil znan skopuh, je menihe takole potolažil: »Blagor onim, ki ne vidijo, pa vendar verujejo!« II. se je tako zanimal za gardo, da je osebno poznal vsakega vojaka. Brž ko je zagledal v vrstah kak nov obraz, je stopil k novincu in ga ‒ skoraj vselej v istem vrstnem redu ‒ vprašal, kako se piše, koliko je star, koliko časa je v armadi in ali je dobil kruh in zaslužek.