Knjižničar mu je odgovoril, kakor je bil navajen: »Veličanstvo, podnevi jo že še nekako prenašam ampak ponoči ... « Württemberški vojvoda je zahteval od dvornega pridigarja Johannesa Osiandra, naj se pri javni molitvi spomni tudi njegove ljubice, grofice Würben. Po pridigi je vojvoda očital Osiandru: »Zakaj niste omenili v molitvi tudi grofice, kakor sem vam naročil?« »Saj sem se je spomnil, svetlost,« je odvrnil pridigar.