Pri vsem tem pa je II. vabil na svoj dvor Voltaira, igral na flavto, »parliral« in pesnikoval po francosko in zmerjal po nemško. (Sicer pa so izobraženci v 17. in 18. stoletju govorili v več jezikih hkrati, vsak stavek drugače). Tej vojaški sili je bila komaj kos Napoleonova artilerijska in taktična modernost in je ni bilo lahko spraviti pod »panevropski« trirogljati klobuk.