Ko se je v jeseni življenja vozil v poštni kočiji, je neka dama opazila, da nima sedeža in je zato rekla hčerki: »Vstani, ljubi otrok, in prepusti svoje mesto staremu gospodu!«
je ni nič kaj ljubeznivo pogledal in v veliko zabavo sopotnikov in znancev dejal: »Ni potrebno, dragi otrok! Reci svoji ljubeznivi babici, da še nisem tako star, da ne bi mogel stati!«