Talleyrand je bil zaradi tega nejevoljen in je rekel sosedu v jeziku, za katerega je mislil, da ga Rusinja ne razume: »Če kakšna dama ni ne lepa, ne mlada, bi morala priti o pravem času in nas ne bi smela pustiti čakati.« Toda dama je razumela, kaj je rekel; obrnila se je in mu odgovorila v istem jeziku: »Če je kaka dama tako nesrečna, da mora pri obedu sedeti z nevljudnimi ljudmi, pride še vedno dovolj zgodaj.«
Gospa de Staël bi bila rada izvedela, če jo Talleyrand ljubi bolj kakor neko drugo damo in ga je vprašala: »Povejte mi,, če bi obe padli v reko, katero od naju dveh bi skušali najprej rešiti?«