V Parizu so pripravili veliko pojedino, na katero so povabili tudi neko rusko damo, ki pa je slučajno zamudila. Talleyrand je bil zaradi tega nejevoljen in je rekel sosedu v jeziku, za katerega je mislil, da ga Rusinja ne razume: »Če kakšna dama ni ne lepa, ne mlada, bi morala priti o pravem času in nas ne bi smela pustiti čakati.« Toda dama je razumela, kaj je rekel; obrnila se je in mu odgovorila v istem jeziku: »Če je kaka dama tako nesrečna, da mora pri obedu sedeti z nevljudnimi ljudmi, pride še vedno dovolj zgodaj.«