Na drugi plati medalje je bil njegov lik izgreben, namesto tega pa so stale besede: »Hrbet je tvoj, korobač pa moj!« Za konec Napoleonove slave še anekdota o tem, kako so takratni časopisi v dvajsetih dneh (od začetka marca do 20. marca 1815), ko se je vrnil z Elbe in šel proti Parizu, spreminjali mnenje o njem: »Pošast, s krvjo obliti davitelj ljudi, je ušel iz pekla.« »Korziški ljudožerec, nikoli sita hijena, je pristala.«