Ob eni strani je imelo namesto vej goste štrclje, kakor pol lestve. ‚Kaj bi bilo,’ je rekel tisti človek, ki se je bil boba najedel, ‚kaj bi bilo, ko bi jaz sosede in babo in otroke in ta svet zapustil in po tem drevesu v nebesa zlezel, ki je zraslo iz mojega boba. Nebesa so nebesa, svet je pa le svet.’