A slišal je bil o mladeničevi sreči in o prelepi palači, pa si misli: »Kar tako ga ne odženem; postavim mu pogoje, in ker jih ne bo mogel izvršiti, bo moral oditi praznih rok.« Obrne se k mladeniču ter mu pravi: »Dam ti hčer za ženo, če postaviš na moj vrt najlepšo in največjo smreko, ki raste v gozdu.« Drugo jutro vstane kralj ob zori in se nemalo začudi, ko vidi v vrtu največjo in najlepšo smreko, kar jih je bilo v gozdu.