Kralja živa otroška ljubezen gane do solz in reče mladeniču: »Ljubi bog, s tem dejanjem si mi postal dvakrat ljubši: tvoje blago in hvaležno srce se je pokazalo v vsej svoji milini, meni pa si snel temno mreno z mojih dušnih oči: zdaj sem šele pričel spoznavati, da so nam modrost, nauki in skušnje starih v našem življenju potrebne, četudi niso več za delo. Odslej naj povsod obvelja ta zapoved: Vsakdo spoštuj vsakega starega! Sinovi pa skrbite za svoje starše hvaležno in ljubeznivo do zadnje ure njihovega življenja!«