»Če mi zlepa ne dovoliš, dovoliš mi zgrda,« zarenči hudič. »Pa se spoprimiva,« mu jezno odgovori polhar, zgrabi, kot bi pihnil, goreče poleno in neusmiljeno hudiča po glavi in kosmatem licu. Ves osmojen in opečen se spusti črni hudobec v temni les ter kliče rjoveč in tuleč tovariše na pomoč.