Ves pa se prestraši, ko zasliši glas starega vola, ki je govoril mlajšemu te besede: »Blagor tebi, tovariš, ki boš še dolgo časa živel in si še dobro klajo pri gospodarju služil, jaz pa bom moral že prihodnjo jesen poginiti in moje meso bodo ljudje pojedli, kakor je že njihova navada.« Žalostno je izrekel to mlajšemu tovarišu in debela solza se mu je udrla po licu. ‒ »Prihodnjo pomlad pa,« je govoril dalje, »boš ti z novim tovarišem oral za repo, ali ko boste že nekoliko brazd na njivi zorali, se bo izpod brazde prikazala velika in strašna kača.