Ta kruh naj položi pred grajska vrata, za drugo pa ne skrbi!« »Dvakrat mi je že pomagala dobra sreča; morda me tudi tretjič ne zapusti,« si misli graščak-siromak ter pomirjen odide h kuharici, ki ji vse tako naroči, kakor je bil zvedel od tiste ženščine. Ko pa naročilo opravi, že se strese grad v drugo, in sicer tako močno, da so kar stene pokale.