Ko te bo že težko nosil, vrzi eno zrno v vodo in pri priči bo zrastel hribček, na katerem se bosta lahko odpočila. Ko te bo prinesel na drugi breg, boš tam zagledal cerkvico. Stopi vanjo, in ko prideš ven, bom že stala pred cerkvijo in blagor tebi in meni ‒ rešena bom.«