Skoraj zvedo, da ima tamkajšnji kralj dvanajst hčera. Napotijo se k njemu, poklonijo se, kakor je navada pri imenitnih kraljevskih osebah, in reko: »Gospod kralj, zvedeli smo, da imate dvanajst hčera, nas je pa dvanajst bratov; poslednji leži doma bolan, imamo njegovo sliko. Ali bi nam hoteli dati vsakemu po eno hčer za ženo; sinovi smo tega in tega kralja.«