Takrat, ko smo že vsi hoteli nadaljevati, vsak s svojim delom, je nekdo močno potrkal na vrata. »Ne bom, ni govora, niti slučajno, ne bom in pika,« je vreščala dama v krznenem plašču, usnjenih škornjih in kučmi z dolgim repom. Krilila je z rokami, se otepala nevidnega sovražnika in spet pričela vreščati: »Dolga leta sem molčala, mirno plačevala davke in stregla ljudem na vse možne načine, zdaj ... zdaj ... ko imam dve hiši in veliko podjetje, pa spet hočejo denar.