Vse za dobre stare čase, pa naj stane kolikor hoče.« »Poznam staro reklo,« je rekel, ki ga je na to zborovanje vodila službena dolžnost, »plačali bomo, tako bomo varčevali, pa naj stane kolikor hoče ... « je medlo zaključil, ko se je Anatolij nasmehnil, rekoč: »To pač ni nobeno staro reklo. Nekaj ste izgubili, kajne?«