Njegova pisarna je bila hladna, tako, da je letal okrog kar v zapetem suknjiču. Edina vročina, ki jo je občutil, je bila vročina računalniškega ekrana, kjer so nastajali njegovi projekti in končna rešitev njegovega problema. »Vse mora biti izdelano do zadnje potankosti,« je razlagal mladeničema, ki sta ga skoraj vsak dan obiskovala.