»Končno na trdnih tleh,« je spet rekel, in ko je hotel še nekaj dodati, ga je sosed, ki je pravkar prisedel, opomnil, rekoč: »Kaj za ponavljaš že ves čas, trdna tla ... trdna tla ... Povej!« »A, a to te zanima ... no ... takole je bilo: ‒« »,« je prhnil, »nehaj no, to pa res nikogar ne zanima.«